Start / Slovenščina

Slovenščina

Informacije: Slovenščina – „SÜD-TIROLER FREIHEIT – Freies Büdnis für Tirol“

Južnotirolsko Gibanje za Svobodo – Svobodno Zavezništvo za Južno Tirolsko „Južnotirolska Svoboda“ je liberalno-domoljubno zavezništvo, ki zahteva pravico po samoodločbi Južnotirolskega Ljudstva.

Naša Dežela je od 1918 okupirana s strani italijanske centralne vlade in mi se še vedno upiramo temu nepravičnemu stanju. Približno 350.000 Tirolcev nemškega materinega jezika živi na tem ozemlju in vztraja v svojem boju za ohranitev svojih šeg in običajev. A ohranjati svojo kulturno dediščino v tuji državi je velik izziv. Poleg tega je Italija na robu ekonomskega bankrota in tudi naša dežela, sicer bogata, je podvržena nesposobnosti centralne vlade na ekonomskem področju. Naša rešitev za ohranitev našega dobrostanja je odcepitev od Italije.

Leta 1918 je italijanska vojska okupirala južni del avstrijske dežele Tirolske, kjub znanim „štirinajstim točkam“ Wooldrow-a Wilson-a, v katerih pravi, da mora biti meja Italije postavljena po jasno določeni jezikovni črti. A so s tajnim londonskim sporazumom, s katerim je Italija izdala svoje zaveznike, dosegli tako imenovano mejo na Brenneru. Ta meja še zdaj deli Tirolsko na dva dela. Pod fašističnim režimom Benita Mussolinija je bilo nemško govoreče ljudstvo Južne Tirolske podvrženo deportacijam in preganjanju. S sporazumom med Hitlerjem in Mussolinijem o nujnosti preselitve Južnih Tirolcev v Nemčijo in Avstrijo, je bila prepovedana kakršnakoli propaganda o tej problematiki. Zato imamo Fašizem in Nacionalsocializem kot krvnika našega naroda. Naše gibanje ne dopušča političnih skrajnosti nobene vrste.

Posledica tega je bilo zaprtje nemških šol in prepoved njihovega ponovnega ustanavljanja. Vsa nemška imena so bila poitalijančena, celo nagrobni napisi in še danes so ta fašistična krajevna imena v rabi.

Celo spomeniki iz fašističnega obdobja še stojijo in so deležni vzdrževanja z davkoplačevalskim denarjem (vklučno Južnotirolskim). Poleg tega, številni visoki italijanski politiki, npr. bivši zunanji minister Gianfranco Fini, bivši predsednik neofašistične stranke „Alleanza Nazionale“, prirejajo slovesnosti v spomin fašističnim vojakom pod „Spomenikom Zmage“ v Južnotirolski prestolnici, Bocnu. Te osebnosti slavijo svojo zmago nad našim ljudstvom, zmago ki zgodovinsko gledano ni bila vojaška, kajti do konca 1.sverovne vojne, ni bilo italijanskega vojaka na Južnem Tirolskem. Italijanska vojska je vstopila na našo zemljo šele ob koncu bojev, torej po diplomatskem ključu, ki je temeljil na vrsi laži in prevar. Ne pa z vojaško zmago, kot namiguje „Spomenik Zmage“.

Še dandanes, v času človekovih pravic in svobode, ni naše ljudstvo dobilo pravice o samoodločbi. Zatorej zahtevamo referendum preko katerega naj Ljudstvo odloča, če želi ostati del Italije ali postati samostojna država. Italijanska država ni nikoli dala našemu Ljudstvu tako osnovne pravice. Svoboda za Južno Tirolsko, ki nikoli ni bila, ni in nikoli ne bo Italija.

Naše delovanje se navdihuje po načelih človekovih pravic. Naše odločitve se nanašajo na načela prava in pravice.

Naše prioritete so:

1. Samoodločba

Pravica o samoodločbi narodov je zajamčena s 1.členom paktov o človekovih pravicah in je torej izraz svobode, ki je zagotovljena slehernemu narodu. Delitev Tirolske in posledična priključitev Južne Tirolske Italiji je kršila temelje razuma in korektnosti ter predvsem proti volji ljudi. Od tedaj je Južna Tirolska primorana si znova in znova prizadevati za svoj obstoj in še dandanes nima nobenega jamčenja, da bo uspela ohraniti svojo jezikovno in kulturno identiteto. Našemu Ljudstvu, manjšini v tuji državi, sama avtonomija ni dovolj za dolgoročno ohranitev pred načrtno asimilacijo in italijanizacijo. Zato je referendum o politični prihodnosti Južne Tirolske edino orodje, ki bo lahko rešilo južnotirolsko vprašanje.

2. Domovina

Pravica do materinega jezika. Materin jezik je temeljni element kulturne identitete, zato je pravica do rabe materinega jezika neoddtujljiva pravica. Prepogosto se na Južnem Tirolskem znajdemo pred državnim aparatom, ki ni sposoben ali noče uporabljati nemškega jezika, čeprav je v Statutu o avtonomiji to jasno zapisano. Ravno zato so, ob zaposlovanju v javni upravi, poterbni bolj strogi kriteriji o znanju nemškega jezika in hujše sankcije v primeru kršenja pravice o uporabi materinega jezika. Ta pravica ni provokacija, ampak bi morala biti samoumevna. Ista pravica mora veljati tudi za ladinsko etnično skupino.

3. Za pluralistično Evropo

Dandanes je Evropska Zveza še vedno skupnost nacionalnih držav in ne skupnost ljudstev in dežel, kakršna bi morala biti. Evropa ne sme postati zveza močnih in enoličnih držav. Bogastvo in prihodnost Evrope je v raznolikosti ljudstev, jezikov in kultur, ki jo naseljujejo. Mala ljudstva in etnične skupine bodo lahko preževeli le ob priznanju vrednosti tega bogastva. To pluralnost je potrebno jemati kot bogatitev, nikakor pa ne kot grožnjo.

Schreibe eine Antwort

Deine E-Mail Adresse wird nicht veröffentlicht.